»Ko sem prišel v galerijo, sem si rekel, da sem zdaj doma.«

»Brez te tesnobe in bolezni bi bil kot ladja brez krmila.«

»Nepričakovani dogodek, ki se je zgodil pred tremi leti, postala sem naključna, a privilegirana lastnica slike Ljubezen je v košu.«

»Ko sem kot plesalka stala sama med množico borcev, zavedajoč se, da bom zmogla s svojim plesnim darom in šibkim telesom izpovedati, kar nas je družilo, da bom zmogla obvladati tudi neizmeren naravni prostor, sem čutila v nogah moč, ko sem teptala trda zemeljska tla.«

»Ta razstava mi ogromno pomeni, ker je največja, kar sem jih kdaj imel ... In to v sijajni pariški stavbi Fundacije Vuitton, ki jo je oblikoval moj prijatelj iz Los Angelesa Frank Gehry.«

»To je ekvivalent viteškega reda. Dal sem jim eno desetino tega, kar sem dal galeriji Tate, pa so mi dali viteški naziv ... Od Tate nisem dobil niti skodelice kave.«

»No, to je povsem moja ideja. Preprosto sem želel, da se mi to prizna.«

»Čakala sem, da prvič po dveh letih spet vidim očeta. Med hojo skozi predor mi je noga zdrsnila med lesene deske, mama pa je panično klicala na pomoč. Te občutke vlage in tesnobe bom nosila s seboj vse življenje.«

»Najlepši občutek je ob ugotovitvi, da sem lahko tudi humorna, ljudje se ob mojih filmih lahko tudi smejijo, ne samo jokajo.«